Odi et amo

Sovražim in ljubim. Morda kdo sprašuje, zakaj to počnem. Ne vem.
Samo čutim dogajanje tuje in mučim se v njem.
(Katul 85, prevod K. Gantar)

Zgornje besede so zagotovo moje najljubše. Naučila sem se jih še v osnovni šoli in do danes jih znam v slovenščini in latinščini. In čemu ti verzi?

Danes bi napisala nekaj o muzah ... Katulova muza je bila Lesbija in posvečal ji je najlepše besede, najslajše in najbolj pregrešne, kasneje pa tudi najbolj gorke, namočene v sovraštvo, jezo in gnev. Vendar, bila je njegova muza.

Katere še poznamo; Petrarca je imel Lauro, Dante Beatrice, Edgar Allan Poe svojo Lenore in še marsikdo od umetnikov je svoje življenje posvetil ženski. Tisti eni in edini fatalki, ki je v njem vžigala strast, mu dajala navdih in mu zmeraj bila tako nedosegljiva. Izmikala se je njegovim čarom, njegovim pogledom in dotikom ... ko mu pa je končno segla v objem pa je doživel katarzo: lahko jo je zavrgel in se odločil za naslednjo, lahko pa je postal samo še bolj fanatičen v častanju le-nje. Candida diva.

Sem mnenja, da mora vsaka ženska biti vsaj enkrat v svojem življenju, muza moškemu. Ne nujno v umetnosti, vendar tista oseba, ki ga pelje dalje, tista oseba zaradi katere se svet ustavi, obraz pobledi in roke postanejo mehke, ustnice težke in besede neizrekljive. Da njegovo telo ječi od pogleda nanjo in da je sleherna misel namenjena njej ... v angleščini infatuation. "But infatuation burns out quickly.", morda res, vendar ti trenutki so najlepši, so tisto kar nam privabi porogljiv nasmešek na ustnice in mravljince po telesu. Umetniške afere ne trajajo dolgo, umetnik se ženske naveliča in ona se naveliča njega ... Vem. Imela sem ga. 

Lahko sem srečna, nekomu sem bila muza. Rekel mi je, da sem prva ženska, ki jo je kadar koli ljubil in zato ostajam v njegovem srcu, čeprav se njegovo telo nocoj greje v objemu druge. In ta druga mu daje vse, česar mu jaz nisem znala dati, vse kar si je kadar koli želel, njeni kodri božajo srce, nekoč moje. Midva sva bila L'amour fou. 

En je zavoljo mene slikal, nevihte. In slikal je mene, golo, v svilo obdano. Oči je slikal rdeče, lase črne in kožo belo. Picasso.

Danes nisem muza. Danes sem "žena", opora, grelnik za noč. Boža me, mi daje poljube, vendar v njih ni strasti, še jeze ne. Pravijo, da sem (sva) odrasla. Odi.

Konec je sanj in konec je žgočih noči. Konec je polnočnega ljubljenja, konec je zlivanja vina v amforo strasti. Prišla naj bi ljubezen ... amo.

Jutri bom muza modrim očem.

   

Maybe if I scribble heartfully enough, you'll come back to me ...

Spodobi se najprej predstaviti ....

Če me nekdo vpraša kdo sem, v bistvu zelo težko odgovorim. Razen tega, da je mi je ime Urška, da prihajam iz Maribora in da sem študentka biokemije, skorajda več ne morem reči.

Ponavadi ljudje vprašajo po družini, imam jo, ja ... Atija, mamo, sestrico in brata, drugače pa sem najstarejša od otrok in to mi je všeč. Pa še kakšen dedi pa babi in teta se najdejo, zelo tipično v bistvu.

Naslednje poglavje, ki ga je treba obravnavati so seveda osebne preference. Rada imam znanost, očtino glede na izbiro študija, vendar ljubim umetnost do svojega poslednjega diha. Ljubim vse kar je estetsko, vse kar je lepo četudi temačno ali abstraktno, ljubim prelivanje barv in ljubim pisano besedo; poezijo, prozo in dramo. Nekoč sem pisala tudi sama in želela biti svobodna umetnica sredi Pariza, takšne klišejske sanje sem seveda s kančkom zrelosti razdrla, nekaj drobtinic sanj pa vseeno obstaja.

Sem ženska, ki ljubi moške ... Ljubim vse kar je moško. Njihovo grobost, togost, brezsramna dejanja in pritlehne nasmehe, nisem zaljubljena, sem strastna. In moški me definira, zmeraj me je in zmeraj me bo. Zahvala gre tistemu, ki mi je dal sladke vurberške noči in jutra.

V življenju me pritegnejo noči in porajajoče pregrešne misli, nekaj kapljic vina in zjutraj kava.Verjetno je omembe vredno, da rada jem, dobro in veliko, moje telo pa je temu primerno, no ... načeloma.

Kadim.

Tako pa imamo nekaj prvih skupaj nametanih besed in prvi blog ... Dobrodošli :).

PS: Ime bloga, Amor et Psyche (slov. Amor in Psihe) je naslov zgodbe v Apulejevem Zlatem oslu, priporočam v branje.